Silvo Torkar©2012

silvot@zrc-sazu.si

 

Onomastične raziskave v Sloveniji 2008–2011

 

Onomastične raziskave v Sloveniji potekajo brez dolgoročnega načrta in so večinoma rezultat raziskovalnega interesa posameznih etimologov, leksikologov, dialektologov in jezikoslovnih komparativistov.

1. Raziskovalna središča, kjer se ukvarjajo z imenoslovnimi vprašanji:

1.1 Etimološko-onomastična sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Ustanovljena je bila l. 1958. Trenutno šteje štiri raziskovalce, od katerih pa se trenutno le dva posvečata pretežno onomastičnim raziskavam: prof. dr. Marko Snoj (sicer predstojnik Inštituta od l. 2008) in dr. Silvo Torkar. M. Snoj, red. prof. na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je (skupaj z Metko Furlan) soavtor 2., 3. in 4. knjige Bezlajevega Etimološkega slovarja slovenskega jezika, avtor Slovenskega etimološkega slovarja (1997, 22003, 32009) in Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen (2009), soustanovitelj in urednik oz. sourednik mednarodne jezikoslovne revije Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies (od 1994 do 2011). S. Torkar dela v sekciji od l. 2004, ko je zagovarjal magistrsko delo Zgodovinska antroponimija vzhodne Tolminske. L. 2011 je zagovarjal doktorsko disertacijo Tvorba slovenskih zemljepisnih imen iz slovanskih antroponimov :  identifikacija, rekonstrukcija in standardizacija. Prof. dr. Metka Furlan, vodja Etimološko-onomastične sekcije Inštituta, je avtorica Odzadnjega slovarja zemljepisnih imen po Atlasu Slovenije (Ljubljana 1993) in urednica Zbranih jezikoslovnih spisov I-II F. Bezlaja (Ljubljana 2003), poleg tega je skupaj z mag. Alenko Gložančev (Leksikološka sekcija Inštituta) članica Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen (gl. 1.2). A. Gložančev se ukvarja pretežno s hrematonimijo in je avtorica monografije Imena podjetij kot jezikovnokulturno vprašanje (Ljubljana 2000).

1.2 Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije

Komisija deluje od l. 1995 na Geografskem inštitutu ZRC SAZU, njen predsednik je geograf dr. Milan Orožen Adamič, šteje 13 članov, od tega tri jezikoslovke (M. Furlan, A. Gložančev, A. Šivic-Dular).

Delo Komisije je prikazano v Elaboratih Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade RS za leta 2008, 2009, 2010, ki jih je pripravila tajnica Komisije dr. Maja Topole.

Zasedanj Skupine izvedencev Združenih narodov za zemljepisna imena (UNGEGN) se iz Slovenije udeležujejo geografi, ki se ukvarjajo pretežno z vprašanjem t.i. endonimov in eksonimov. V drugih državah je delež jezikoslovcev in geografov, ki sodelujejo pri aktivnostih UNGEGN, približno izravnan.

1.3 Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Izmed sodelavcev te sekcije izkazuje največji raziskovalni interes za onomastiko doc. dr. Jožica Škofic, v prvi vrsti na področju mikrotoponimije in hišnih imen.

1.4 Oddelek za slavistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Na tem oddelku je predaval primerjalno slovansko jezikoslovje etimolog in nestor slovenske povojne onomastike, akad. prof. dr. France Bezlaj, za njim pa prof. dr. Alenka Šivic-Dular, ki je nadaljevala tudi Bezlajevo onomastično delo. Ukvarja se zlasti z vprašanji standardizacije slovenskih zemljepisnih imen (je članica Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen, gl. 1.2), z zgodovino onomastičnih raziskav pri Slovencih, z besedotvornimi vrstami slovenskih zemljepisnih imen, s posameznimi skupinami priimkov idr. Doc. dr. Matej Šekli na istem oddelku nadaljuje tradicijo onomastičnih raziskav, saj je doktoriral s tezo o zemljepisnih in osebnih lastnih imenih v kraju Livek in njegovi okolici.

1.5 Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.

V okviru dialektoloških raziskav posveča prof. dr. Mihaela Koletnik raziskovalno pozornost tudi onomastičnemu gradivu, v prvi vrsti mikrotoponimiji vzhodne Slovenije.

1.6 Univerza v Vidnu v Furlaniji. Izr. prof. dr. Roberto Dapit je sicer eden najboljših poznavalcev živih rezijanskih govorov in rezijanskega ljudskega izročila, doktoriral pa je iz rezijanske toponimije na Filozofski fakulteti v Ljubljani l. 2003. Na podlagi disertacije je izšla v Padovi monografija o rezijanskih zemljepisnih imenih v treh zvezkih pod naslovom Aspetti di cultura resiana nei nomi di luogo (1. zv. 1995 – vasi Solbica in Korito, 2. zv. 1998 – vasi Osojane in Učja), 3. zv. 2008 – vasi Bila, Njiva in Ravanca). R. Dapit je tudi avtor knjige o priimkih in hišnih imenih Slovencev v Terski dolini, ki meji na Rezijo (Cognomi e nomi di famiglia dell’ alta Val Torre, 2001). S slovenskim oz. slovanskim substratom v Furlaniji se raziskovalno ukvarja tudi dr. Franco Finco, ki deluje na Videnski univerzi.

1.7 Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu (Klagenfurtu) na avstrijskem Koroškem. Ena temeljnih nalog tega inštituta je bila standardizacija slovenskih zemljepisnih imen na dvojezičnem ozemlju južne Koroške. To nalogo je l. 1993 uspešno opravil dr. Pavel Zdovc, ki je sicer predaval na dunajski univerzi, s knjigo Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem. Pisava, izgovarjava in naglas, vezava in sklanjatev ter izpeljava slovenskih koroških krajevnih imen. Gradivo zbral, izbral in uredil Pavel Zdovc. V žepni priročniški obliki je izšla l. 2008 še pregledana in razširjena izdaja. Končno je l. 2010 izšla tudi verzija knjige z obširnimi jezikoslovnimi komentarji, ki bistveno povečujejo znanstveno uporabnost dela.

1.8 Univerza v Celovcu (Klagenfurtu) na avstrijskem Koroškem. Prof. dr. Heinz Dieter Pohl, ki je tu do l. 2007 predaval splošno in zgodovinsko jezikoslovje, je že vsaj od l. 1982 izkazoval raziskovalni interes za koroška zemljepisna imena in za nemško-slovenski jezikovni stik. L. 2010 je izšla predelana in dopolnjena izdaja knjige o slovenskih krajevnih, gorskih in vodnih imenih na Koroškem (1. izd. 2000).

2. Ostale onomastične raziskave:

Izven institucionaliziranih raziskovalnih središč (bil je zunanji sodelavec univerz v Padovi in Vidmu) je do nedavnega deloval slovenski jezikoslovec, etnomuzikolog in skladatelj akad. dr. Pavle Merkù v Trstu, ki je raziskoval slovenska zemljepisna in osebna imena na Tržaškem, Goriškem in v Slovenski Benečiji. Je tudi neuradni mentor posameznih furlanskih imenoslovcev – samoukov (Maurizio Puntin).

L. 2010 je pri založbi Mladika v Trstu izšla knjiga italijanskega biologa in zgodovinarja Mira Tassa, ki v slogu dokumentarne proze prikaže t.i. onomasticid, t.j. skrbno načrtovani in dobro dokumentirani državni pogrom nad slovenskimi priimki v dobi fašistične Italije.

 

 

3. Monografske publikacije:

Roberto Dapit, Aspetti di cultura resiana nei nomi di luogo 3 (Area di Bila/San Giorgio,

   Njïwa/Gniva e Ravanca/Prato), Padova 2008.

Matej Šekli, Zemljepisna in osebna lastna imena v kraju Livek in njegovi okolici, Ljubljana

    2008.

Maurizio Puntin, Juánac = Joanaz : una indagine linguistica sui nomi dei villaggi, dei luoghi

   e delle genti dell’alta valle del Chiarò = jezikovna raziskava o imenih vasi, krajev in ljudi

   zgornje doline Rieke : la montagna di Torreano, ovvero l’antico comune censuario di

   Maserolis, con Reant, Tamoris, Canalutto, Gnivizza, Rieka, Costa e Laurini : sul confine

   orientale della Provincia di Udine, Torreano-Cividale 2008.

Marko Snoj, Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, Ljubljana 2009.

Pavel Zdovc, Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem : [slovar in jeziko(slo)vni

    komentarji], Ljubljana 2010.

Jože Krašovec, The transformation of biblical proper names, New York-London 2010

Heinz Dieter Pohl, Unsere slowenischen Ortsnamen, Klagenfurt 2010.

 

4. Dokumentarnoprozna obdelava teme nasilnega poitalijančevanja slovenskih

    priimkov:

Miro Tasso, Un onomasticidio di Stato (introduzione di Boris Pahor), Trieste 2010.

 

5. Onomastični priročniki:

Pavel Zdovc, Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, Celovec 2008.

Janez Keber, Leksikon imen: onomastični kompendij, 4., dop. izdaja, Celje 2008.

 

6. Disertacija:

Silvo Torkar,  Tvorba slovenskih zemljepisnih imen iz slovanskih antroponimov :

   identifikacija, rekonstrukcija in standardizacija, Ljubljana 2011.

 

7. Publikacije iz sosednjih dežel, ki zajemajo tudi del slovenskega etničnega ozemlja:

Maurizio Puntin, Dei nomi dei luoghi : toponomastica storica del territorio di Monfalcone e

   del comune di Sagrado (prefazioni di Pavle Merkù e Renato Duca), Gradisca d’Isonzo 2010.

Barbara Cinausero Hofer, Ermanno Dentesano, Enos Costantini, Maurizio Puntin, Dizionario

   toponomastico. Etimologia, corografia, citazioni storiche,  bibliografia dei nomi  di luogo  

  del Friuli storico e della provincia di Trieste, Udine 2011.

 

8. Onomastične objave v znanstveni periodiki, monografijah in zbornikih:

Mihaela Koletnik, O prekmurskih mikrotoponimih, v: Slavistična revija 56 (2008), Kongresna

    številka, Ljubljana, 75–86.

Silvo Torkar, Slovenska zemljepisna imena, nastala iz slovanskih antroponimov, v:

   Slavistična revija 56 (2008), Kongresna številka, Ljubljana, 17–29.

Mihaela Koletnik, O toponimih v občini Cankova,  v: Življenje in delo Jožefa Borovnjaka

     (ur. M. Jesenšek), Maribor 2008, 270–284.

Jakob Müller, Zapisi in etimologije krajevnih imen v župniji Škocjan pri Turjaku, v: Kraji in

   ljudje v Trubarjevi fari : zbornik ob 500 letnici rojstva Primoža Trubarja (odg. ur. J.

   Marolt), Škocjan pri Turjaku 2008, 63–108.

Silvo Torkar, Flektivna derivacija v slovenskih krajevnih imenih : (jezikovnozgodovinski

    vidik), Slavistična revija 56/57 (2008/2009), št. 4-1, Ljubljana, 411–419.

Silvo Torkar, Krajevna imena v občinah Postojna in Pivka, v: Postojna : upravno in

    gospodarsko središče (ur. J. Fikfak), Postojna 2009, 383–405.

Silvo Torkar, Mrvice iz imenoslovne malhe, v: Traditiones: zbornik Inštituta za slovensko

   narodopisje in Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU 38 (2009), št. 1, Ljubljana, 77–

   87.

Silvo Torkar, Imenoslovni vozli: Miren, Čepovan, Rubije, v: Беларуская мова у кул’турнай 

   i моўнай прасторы Славии: Maтерыялы Miжнароднaй навуковай канференцыi (Miнск,

   24-25 лiстапада 2009 г.) / Iнстытут мовы i лiтaрaтуры iмя Якубa Koлaсa i Янкi Kупалы

   НАН Беларусi, Miнск 2009, 267–275.

Marko Snoj, Slovene place names with the suffix -ina: some difficult cases and implications

   for South Slavic onomastics, v: Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies, 7 (2009),

   Ljubljana, 45–59.

Mihaela Koletnik in Zdenka Holsedl, Zemljepisna lastna imena  v Večeslavcih, v:

    Jezikoslovni zapiski : zbornik  Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša 15 (2009), št. 1-

    2, Ljubljana, 173–187.

Jožica Škofic, Zemljepisna lastna imena med narečjem in knjižnim jezikom, v: Slovenska

   narečja med sistemom in rabo (ur. V. Smole), Ljubljana 2009, 219–234.

Marko Snoj, Unkonsolidierte Namensippen in Bereich südslawischer Toponyme, v: Sprache

   und Leben der frühmittelalterlichen Slaven : Festschrift für Radoslav Katičić zum 80.

   Geburtstag : mit den Beiträgen zu den Scheibbser Internationalen Sprachhistorischen Tagen

   II und weiteren Aufsätzen / herausgegeben von Elena Stadnik-Holzer und Georg Holzer,

   Frankfurt am Main 2010, 139–144.

Silvo Torkar, Slovanski antroponimi v toponimiji Tolminske, v: Jezikoslovni zapiski : zbornik

   Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša 16 (2010), št. 1, Ljubljana, 7–23.

Silvo Torkar, Nekaj slovenskih zemljepisnih imen na Koroškem, v: Koroški koledar 2010 (ur.

   I. Destovnik), Celovec, 86–96.

Mihaela Koletnik, O toponimih na Dolinskem, v: Narečna prepletanja (zbral in uredil G.

    Filipi), Koper 2011, 229–243.

Jožica Škofic, Kako se pri vas reče (in kako se to napiše)?, v: Izzivi sodobnega slovenskega

   slovaropisja (ur. M. Jesenšek), Maribor 2011, 305–319.

Januška Gostenčnik, Pomenska motivacija mikrotoponimov v k. o. Ribnica, v: Globinska moč

   besede : red. prof. dr. Martini Orožen ob 80-letnici (ur. M. Jesenšek), Maribor 2011, 396–

   406.

Silvo Torkar, O названиях Любляна и Laibach, v: Slovenica. 1, История и перспективы

   российско-словенских отношений, Санкт-Петербург 2011, 230–238.

Silvo Torkar, Psl. *terba : *terbiti v slovenski izantroponimski toponimiji, v: Salix sonora :

   памяти Николая Михайлова (отв. ред. M. В. Завьялова, И. A. Седакова), Mосква 2011,

   63–73.

Silvo Torkar, Rebusi v slovenski onomastiki (Toponimi Bežigrad, Možnica, Ovsiše, Pržanj,

   Vojnik, Vuzenica), v: Slavica Tartuensia IX (2011), Tartu, 353–362.

Silvo Torkar, Priimki Košmelj, Košmrlj in Minodraš, v: Jezikoslovni zapiski : zbornik

   Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša 17 (2011), št. 2, Ljubljana, 69–75.

 

9. Poljudnostrokovne objave:

Kratki prispevki Janeza Kebra o slovenskih osebnih imenih in priimkih so v letih 2008–2011 izhajali v množičnih občilih (Moj malček, Ognjišče, Radio Slovenija, Dnevnik).

 

10. Publikacije z onomastičnim gradivom:

Vlado Klemše, Krajevna imena in priimki na doberdobskem Krasu, Doberdob-Sovodnje

    2008.

Bertrand Kotnik, Zgodovina hiš južne Koroške. Knj. 12, Spodnja Zilja = Die Geschichte der

   Häuser in Südkärnten. Bd. 12, Das Untere Gailtal, Celovec 2008.

Bertrand Kotnik, Zgodovina hiš južne Koroške. Knj. 13, Župnija Pliberk in okolica = Die

   Geschichte der Häuser in Südkärnten. Bd. 13, Pfarre Bleiburg und Umgebung, Celovec

   2008.

Bertrand Kotnik, Zgodovina hiš južne Koroške. Knj. 14, Pražupnija Marija na Zilji = Die

    Geschichte der Häuser in Südkärnten. Bd. 14, Urpfarre Maria Gail, Celovec 2009.

Bertrand Kotnik, Zgodovina hiš južne Koroške. Knj. 15, Tržna občina Železna Kapla – Bela =

    Die Geschichte der Häuser in Südkärnten. Bd. 15, Marktgemeinde Eisenkappel -Vellach,

    Celovec 2011.

Tina Žnidaršič, Imena v številkah, Ljubljana 2010, tudi na spletu:

     http://www.stat.si/doc/pub/imenavstevilkahslo.pdf.

Tina Žnidaršič, Names in Figures, Ljubljana 2010, tudi na spletu:

     http://www.stat.si/doc/pub/Namesinfigureseng.pdf.

Slavko Malnar, Prezimena u Čabarskom kraju kroz stoljeća: 1498–1997, Čabar 2010.

Slavko Malnar, Hišna imena v Tršću [= Trstju], Ravnice-Čabar 2011.

Marino Bonifacio, Cognomi del Comune di Pirano e dell’Istria (IV), Pirano 2011.

Janez Toplišek (administrator), Leksikon priimkov (spletna stran www.rodoslovje.com).

 

Kartografsko gradivo:

Jozi Pack, Vinko Wieser, Kotmara vas: slovenska ledinska, krajinska in hišna imena, Kotmara vas 2008.

Rosina Wernig, Franc Wakounig, St. Margareten im Rosental = Šmarjeta v Rožu, Šmarjeta v Rožu 2011.

 

 

11. Evidentiranje zgodovinskih virov:

V Rokopisnem oddelku NUK je bilo l. 2010 v rokopisni zapuščini jezikoslovca F. Metelka odkrito dragoceno onomastično gradivo – dvojezični slovensko-nemški seznami slovenskih krajevnih imen (Gorenjska, Dolenjska, beljaško okrožje Koroške) v nominativni in genitivni obliki iz l. 1823 (Silvo Torkar).

Silvo Torkar